1. Jesenska pediatrična šola

Pediatri se zavedamo odgovornosti, ki jo imamo do ljudi prihodnosti. Zavedamo se, da je od našega dela odvisno, koliko kroničnih bolezni bodo le-ti imeli in kdaj jih bodo razvili. Zavedamo se, da je naš vpliv velik in da skupaj s starši in s šolo vzgajamo starše prihodnosti. Zato je pomembno, da zna zdravnik, ki sledi otrokovemu razvoju,  tudi pravilno usmerjati in educirati, ne le zdraviti otroka.

Odrasel človek je statični sistem, usmerjen v vzdrževanje funkcij, otrok pa je dinamičen sistem, ki raste, se razvija in se iz meseca v mesec spreminja. Vsi, ki skrbimo za zdravstveno varstvo otrok, ali pa se na to pripravljamo, moramo zato zelo dobro poznati otrokov psihomotorični razvoj, njegove posebnosti, dinamiko sprememb med njegovo rastjo in razvojem ter znati pravočasno in pravilno ukrepati ob odstopanjih od pričakovanega razvoja. In to znanje je tisto, ki pediatra razlikuje od ostalih zdravnikov.

Prav takšnemu učenju je namenjena Jesenska pediatrična šola. V njej smo tokrat kompleksno obravnavali enega bistvenih dejavnikov, ki otroku pomaga graditi pot v odraslost – RAZVOJ KOMUNICIRANJA, GOVORA IN JEZIKA PRI PREDŠOLSKEM OTROKU.

Beseda komuniciranje izhaja iz latinske besede communicare, ki pomeni sporočiti, razpravljati, posvetovati se. Danes komuniciranje opredeljujemo kot način, s katerim nekomu nekaj sporočamo, se sporazumevamo in izmenjujemo misli ter informacije. Brez ustreznega sporočanja naših misli, želja, strinjanja ali nestrinjanja, ne more priti do ustreznega odziva na naše sporočilo.

Kdaj človek začenja komunicirati z okoljem? Prva komunikacija otroka z okoljem je jok. Otrok svojo potrebo sporoči odrasli osebi z jokom, odrasli pa nanj odgovarja z dotikom, glasom in zadovoljitvijo potreb. Na pravilen razvoj govora in ustrezne komunikacije vplivajo številni dejavniki: pravilno razvite psihične funkcije, zdrav in pravilno razvit živčni sistem in čutila, posebno sluh in organi govora, pravilen govor okolice, v kateri otrok živi, in tako naprej.

Prav s pogovorom o vplivu stanja otorinolaringoloških struktur na razvoj govora smo pričeli naše srečanje. Stjepan Žiger, dr. med., spec. otorinolaringolog, nas je seznanil z vlogo otorinolaringologa pri odpravljanju govornih motenj. S pomočjo njegovega  predavanja smo se sprehodili skozi etiologijo motenj, ki lahko vplivajo na razvoj govora.

Nadaljevali smo s predavanjem  Mojce Lajh, dr. dent. med., spec. zobne in čelj. ortopedije, v katerem nas je seznanila z nepravilnostmi zob, ki vplivajo na govor, z vzroki njihovega nastanka in s pomembnostjo njihovega pravočasnega prepoznavanja in zdravljenja.

V nadaljevanju nam je Jana Škorjanc, univ. dipl. psihologinja, pojasnila, da je govor v predšolskem obdobju zelo pomemben, ker je nepogrešljiv dejavnik razvoja samoregulacije, miselne dejavnosti, sposobnosti pogajanja, argumentiranja ter sodelovanja z drugimi. Ekspresivne govorne motnje pri otrocih v predšolskem obdobju  povečujejo tveganje za razvoj nadaljnjih jezikovnih težav, motenj vedenja in čustvovanja ter učnih težav v šolskem obdobju.

Kako pomagati takšnim otrokom? Na to vprašanje je odgovoril dr. Franc Smole, prof. defektolog – logoped. Od njega smo izvedeli, kaj je to logopedija in kakšna je njena vloga v sistemu ved, ki se ukvarjajo s težavami pri govoru.  Govoril je o značilnostih dela logopeda, o značilnostih logopedske obravnave  in o  jezikovno-govornih motnjah pri predšolskem otroku.  Dobili smo napotke za pravilno ukrepanje ob njihovi zaznavi.

Kako govorno motnjo prepoznati, predvsem pa, kako prepoznati zapozneli razvoj govora? O tem nas je natančno poučila Alja Marin, prof. spec. in reh. ped. – surdo-logopedinja. V svojem predavanju je govorila o mejnikih razvoja komunikacije, govora in jezika ter o dejavnikih tveganja za logopedsko intervencijo.

O logopediji danes in o viziji njenega razvoja v bližnji prihodnosti je govorila Daša Popenko, prof. spec. in reh. ped. – surdo-logopedinja.  Svoje predavanje o izvajanju preventivne logopedske dejavnosti v sklopu preventivnih sistematskih pregledov 5-letnikov  je popestrila z  video zapisom izvajanja pregleda po protokolu PLP-5 (preventivni logopedski pregled 5-letnega otroka).

V obravnavi otroka z govorno-jezikovnimi težavami sodeluje tudi negovalni tim. Vlogo medicinske sestre in potek logopedskega pregleda v sklopu sistematičnega pregleda 5-letnikov je predstavila Metka Kelbič, dipl. medicinska sestra.

Srečanje smo zaključili s predstavitvijo mag. Roka Holnthanerja,  univ. dipl. psih., specialista klinične psihologije, o rezultatih raziskave, ki sta jo opravila skupaj z Davidom Gosakom, o sovpadanju dejavnikov tveganja med zgodnjimi težavami v prilagajanju in govorom pri triletnih otrocih. Raziskava je pokazala, da je pri napovedanju zaostanka v govornem razvoju, ob bioloških dejavnikih (nedonošenost, asfiksija ob rojstvu), kot ključni dejavnik tveganja izstopala socialno-ekonomska prikrajšanost, predvsem zaradi nestimulativne vzgoje.

Strokovnem delu je sledila živahna in sproščena razprava, v kateri smo se seznanili še z načini logopedske obravnave v različnih krajih Slovenije.

Vsa predavanja so zbrana v priročniku, ki  je namenjen zdravnikom in zdravstvenem delavcem, ki skrbijo za zdravstveno varstvo otrok, kot pomoč pri razumevanju razvoja govornih in jezikovnih veščin otroka ter komunikacije in kot pomoč pri odločitvi, kdaj je potrebno otroka napotiti na diagnostično in terapevtsko obravnavo k ustreznim specialistom, kdaj pa poskusiti težavo odpraviti z natančnim in pravilnim nasvetom na primarni ravni. Ob povzetkih predavanj so v priročniku zbrane tudi tablice z mejniki razvoja, ki so prilagojene starosti otrok ob pregledih v otroških posvetovalnicah in starosti otrok ob obstoječih preventivnih pregledih ter napotki za ukrepanje pri zaznanih težavah, namenjeni tako zdravstvenim delavcem kakor tudi staršem otrok.

V letih, ki bodo sledila, želimo v naši Jesenski pediatrični šoli nadaljevati z obravnavo različnih vsebin, ki bodo zanimive  predvsem pediatrom in ostalim zdravstvenim delavcem pri obravnavi otrok na primarni ravni.

Ob zaključku srečanja se želim zahvaliti vsem, ki so s svojim prizadevanjem sodelovali pri uresničevanju sanj Dispanzerjev za zdravstveno zaščito otrok. Iz vsega srca se zahvaljujem dr. Smoletu, ki je program sestavil, vsem predavateljem, ki so redke proste trenutke odtrgali svojim družinam in jih namenili nam, in vsem članom organizacijskega odbora, ki so omogočili, da je srečanje potekalo tako, kot je. Zahvaljujem se tudi vsem udeležencem, posebej tistim, ki so v Maribor pripotovali iz drugih delov Slovenije. Njihova prisotnost nam je dala vedeti, da smo v svojih prizadevanjih na pravi poti